Kaj je kognitivno-vedenjsko svetovanje?

Kognitivno-vedenjska tehnika je ena od najpogosteje uporabljenih tehnik pri psihološki pomoči ljudem. Razvita je bila v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. V samem začetku so jo uporabljali za obravnavo depresivne motnje. Ker se je izkazala za zelo učinkovito pri obravnavi depresivne motnje, so jo kasneje razvili in prilagodili za obravnavo še ostalih duševnih motenj, kroničnih bolečin, partnerske terapije itd.

Pomemben element v kognitivno-vedenjskega svetovanja (KVS) predstavlja Ellisov »ABC« model, kjer »A« predstavlja aktivacijski dogodek, »B« misli osebe in »C« posledico. Aktivacijski dogodek »A« je lahko resničen, dejanski oziroma aktualen dogodek (npr. da oseba doživi zavrnitev ali izgubi službo«) ali pa tudi neresničen. »C« predstavlja posledico odziva oziroma vedenja osebe na aktivacijski dogodek. Med aktivacijskim dogodkom »A« in posledico »C« se pojavijo misli, prepričanje, pomen, mnenje osebe, ki jih označimo s črko »B«. Te misli, prepričanja, pomen, mnenje osebe so pojavijo ob določenem aktivacijskem dogodku »A«, ki privede do odziva »C« na aktivacijski dogodek (Branch in Willson 2016). Vse misli oziroma prepričanja (B) ne povzročajo odziva na aktivacijski dogodek. V terapiji iščemo iracionalna prepričanja, ki povzročijo čustveni oziroma vedenjski odziv na aktivacijski dogodek (Malkinson 2010). Idejo za »ABC« model je Ellis dobil iz Stoičnega racionalnega restrukturirnega modela misli. Ellis je ta model prilagodil svoji tehniki in ga vpeljal v REVT (Woollen 2003).

Kognitivno-vedenjsko svetovanje klienta uči, da se pri kogniciji pojavljajo misli, ki so na meji zavedanja in v trenutku interpretirajo dano situacijo. Te misli se imenujejo avtomatske misli. Razlikujejo se od navadnega miselnega toka. Svetovalec tekom svetovanja klienta uči opazovanja, prepoznavanja in spremembe teh misli (Knapp in Beck 2008). Svetovalca zanimajo predvsem prepričanja, katerih osnova so klientova pričakovanja, ocenjevanja in pripisovanje priložnosti oziroma odgovornosti v povezavi z aktivacijskim dogodkom. Ko klient prepozna svoja prepričanja ali kognitivne reakcije, ga svetovalec spodbudi, da prepričanja gleda kot na hipoteze in ne kot na dejstva. Pri tem je pomembno razumevanje klienta, da smo vsi pod vplivom določenih »tipov« miselnih napak. Miselne napake se pogosteje pojavljajo med čustvenimi epizodami. Prepoznavanje miselnih napak klientu služi kot hevristična funkcija, ki klienta opozarja na možnost napačnega razmišljanja v kritičnem trenutku. Klient in svetovalec si delita enakovredno odgovornost reševanja problema. Znotraj psihoterapevtske obravnave je strokovnjak za prepoznavanje problema klient (Dobson 2001).