Ljudje se identificirajo z lastnimi mislimi in delujejo v skladu z njimi. Ne zavedajo se, da so njihove misli zgolj misli in so oddvojena enota, ki nima nič opravka z njimi samimi.
Identifikacija z mislijo jih lahko pripelje tako daleč, da se na koncu znajdejo v začaranem krogu iz katerega ne najdejo več poti nazaj. Najlažje to opišem na podlagi »ABC« modela kognitivno-vedenjske modalitete. Pri katerem pomeni »A« aktivacijski dogodek, »C« našo reakcijo / vedenje na aktivacijski dogodek ter »B« misli, ki so med »A« in »C«. Na žalost se misli “B” velikokrat ne zavedamo. V primeru, da se naučimo zavedanja misli (»B«) v znotraj aktivacijskega dogodka (»A«) in jih spremenimo, se bo tudi naša reakcija / vedenje v tem primeru spremenilo. Seveda je pot do spremembe misli (»B«) znotraj aktivacijskega dogodka (»A«) nekoliko daljša in od nas samih zahteva določen napor. Poznamo več različnih načinov spreminjanja in utrjevanja misli »B« znotraj aktivacijskega dogodka, ki posledično vpliva na našo reakcijo / vedenje. Meni najljubši način je opazovanje in sprejemanje naših misli. Pri tem se opazuje delovanje znotraj celotnega telesa in sprejema vse, kar se v nas samih dogaja. Ne gre zgolj za misli, ampak tudi za fizične občutke ter čustva. Tako se je v začetni fazi potrebno naučiti opazovati misli, občutke in čusta (vsako posebej). Ko se tega naučimo, jih na koncu opazujemo kot celoto.
Da bi se naučili spremljati naše misli, čustva in občutke točno takšne kot so, se moramo najprej naučiti nekaj osnov meditacij. Pri meditaciji gre predvsem za umiritev misli ali iskanje tako imenovane “budistične praznine”. Va začetni fazi lahko pri meditaciji sledimo šestim korakom umiritve misli. Ti koraki so: štetje, spremljanje, ustavljanje, opazovanje, vračanje in umirjanje. Vsak omenjeni korak nas privede do gobjega spoznanja nas samih in približevanju “budistične praznine”. Da bi si lažje predstavljali o čem govorim, predlagam, da naredite kratek 30 sekundni preizkus pri katerem zaprite oči in poskusite zdržati 30 sekund brez misli. Po vsej verjetnosti boste ugotovili, da je to zelo težko. Z rednim delom (meditacijami) se relativno hitro pride do umiritve misli. Tako se počasi začnemo zavedati naših misli, čustev in občutkov, ki so prisotna v danem trenutku. Ko se začnemo zavedati naših milsi kmalu ugotovimo, da so čustva oddvojena enota in nimajo nič opravka z nami. Čustva so posledica naših mislil, miselnega toka. Ko se tega začnemo zavedati lažje začnemo sprejemati življenje takšno kot je. S tem ko oddvojimo misli in čustva od nas samih, pridemo do zavedanja samega sebe in dejanske lepote, ki jo nosimo v sebi.
Rezultati meditacij so vidni relativno hitro – pri redni vsakodnevni meditaciji so prvi rezultati vidni že čez približno mesec dni. Zavedanje sedanjega trenutka, pa se zgodi tako rekoč že s prvo meditacijo, vendar si ljudje ponavadi očitajo ravno nasprotno. Ko se zavedajo sedanjega trenutka, so največkrat jezni sami nase. Prva misel, ki se jim pojavi je kritika samega sebe in si postavljajo vprašanje – zakaj ne morejo biti “tukaj in sedaj”. Dejansko pa bi si morali v takem trenutku čestitati, sajo so se zavedli trenutka. Poleg tega se na začetku meditacij pripravite na veliko izzivov, katerim boste izpostavljeni. Najtežje od vsega bo vključiti meditacijo v vsakodnevno rutino vašega življenja. Pri tem si boste postavljali veko ovir in poskusili narediti vse, da nebi meditirali (o tem bom še pisal v naslednjih objavah). Že samo sedenje z zaprtimi očmi in opazovanje dogajanja v vaši glavi in telesu v dolžini 20 minut dnevno je zelo naporno opravilo. Kot vselej je vsak začetek je težek. Za vztrajno vsakodnevno meditacijo boste kmalu nagrajeni. Če si želite prekiniti “začaran krog” misli, ki vplivajo na vaša negativna čustva in imajo vpliv na vaše življenje, je meditacija ena od možnih in zelo hitrih rešitev za izhod iz “začaranega kroga”.